Jamstva za mladoletnike brez spremstva

1. V vseh postopkih, ki jih predvideva ta direktiva, in brez poseganja v določbe iz členov 14 do 17 države članice:

(a) v najkrajšem možnem času sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da mladoletnika brez spremstva zastopa in mu pomaga zastopnik, ki mu s tem omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Mladoletnika brez spremstva se o imenovanju zastopnika obvesti takoj. Zastopnik opravlja svoje naloge v skladu z načelom največje koristi otroka in mora imeti ustrezno strokovno znanje s tega področja. Osebo, ki ima vlogo zastopnika, se zamenja le, če je to potrebno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi bili lahko v navzkrižju z interesi mladoletnika brez spremstva, ne morejo postati zastopniki. Zastopnik je lahko tudi zastopnik iz Direktive 2013/33/EU;

(b) zagotovijo, da je zastopniku dana možnost, da mladoletnika brez spremstva obvesti o pomenu ali možnih posledicah osebnega razgovora in ga po potrebi obvesti, kako naj se pripravi na osebni razgovor. Države članice zagotovijo, da je zastopnik in/ali pravni ali drugi svetovalec, ki ga kot takšnega priznava ali dovoljuje nacionalno pravo, prisoten na razgovoru ter ima možnost postavljati vprašanja ali podajati pripombe v tolikšni meri, kot to dopusti oseba, ki vodi razgovor.

Države članice lahko zahtevajo prisotnost mladoletnika brez spremstva na osebnem razgovoru, tudi če je prisoten njegov zastopnik.

2. Države članice lahko ne imenujejo zastopnika mladoletnika brez spremstva, če bo ta najverjetneje dopolnil starost 18 let pred izdajo odločbe na prvi stopnji.

3. Države članice zagotovijo, da:

(a) če se z mladoletnikom brez spremstva opravlja osebni razgovor v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, kot je urejen v členih 14, 15, 16, 17 in 34, ta razgovor vodi oseba, ki ima potrebno znanje o posebnih potrebah mladoletnikov;

(b) odločbo organa za presojo v zvezi s prošnjo mladoletnika brez spremstva pripravi uradna oseba, ki ima potrebno znanje o posebnih potrebah mladoletnikov.

4. Mladoletnikom brez spremstva in njihovim zastopnikom se brezplačno zagotovi pravne in postopkovne informacije iz člena 19 tudi v postopkih za odvzem mednarodne zaščite iz poglavja IV.

5. Države članice lahko za določitev starosti mladoletnikov brez spremstva v okviru obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito opravijo zdravniške preglede, če imajo po splošnih izjavah prosilca ali na podlagi drugih zadevnih znakov pomisleke glede njegove starosti. Če imajo države članice tudi potem še vedno pomisleke glede prosilčeve starosti, domnevajo, da je prosilec mladoleten.

Vsi zdravniški pregledi se izvajajo ob doslednem spoštovanju posameznikovega dostojanstva, najmanj posegajo v zasebnost in jih opravijo pooblaščeni zdravniški delavci, ki lahko dajo karseda zanesljiv odgovor.

Kadar se opravlja zdravniške preglede, države članice zagotovijo, da:

(a) se mladoletnike brez spremstva pred obravnavanjem njihove prošnje za mednarodno zaščito obvesti o možnosti določitve starosti z zdravniškim pregledom, in sicer v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo. Obvestilo vključuje informacije o načinu pregleda in o možnih posledicah rezultata zdravniškega pregleda za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito ter tudi o posledicah, če mladoletnik brez spremstva odkloni ta zdravniški pregled;

(b) mladoletniki brez spremstva in/ali njihovi zastopniki privolijo v zdravniški pregled za določitev starosti zadevnega mladoletnika in

(c) odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito mladoletnika brez spremstva, ki je odklonil zdravniški pregled, ne temelji izključno na tej odklonitvi.

Dejstvo, da je mladoletnik brez spremstva odklonil zdravniški pregled, organu za presojo ne prepreči, da odloči o prošnji za mednarodno zaščito.

6. Največja korist otroka je najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju te direktive.

Kadar države članice med azilnim postopkom ugotovijo, da gre za mladoletnika brez spremstva, lahko:

(a) uporabijo ali še naprej uporabljajo člen 31(8) le, če:

(i) prosilec prihaja iz države, ki izpolnjuje merila za to, da se lahko šteje za varno izvorno državo v smislu te direktive;

(ii) je prosilec vložil naknadno prošnjo za mednarodno zaščito, ki ni nedopustna v skladu s členom 40(5); ali

(iii) obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice, ali če je bil prosilec zaradi tehtnih razlogov javne varnosti ali javnega reda po nacionalnem pravu prisilno izgnan;

(b) uporabijo ali še naprej uporabljajo člen 43 v skladu s členi 8 do 11 Direktive 2013/33/EU le, če:

(i) prosilec prihaja iz države, ki izpolnjuje merila za to, da se lahko šteje za varno izvorno državo v smislu te direktive;

(ii) je prosilec vložil naknadno prošnjo za mednarodno zaščito;

(iii) obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice, ali če je bil prosilec zaradi tehtnih razlogov javne varnosti ali javnega reda po nacionalnem pravu prisilno izgnan;

(iv) obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je država, ki ni država članica, za prosilca varna tretja država v skladu s členom 38;

(v) je prosilec zavedel organe s predložitvijo ponarejenih dokumentov; ali

(vi) je prosilec zlonamerno uničil ali odsvojil osebni dokument ali potno listino, ki bi pomagala pri ugotavljanju njegove identitete ali državljanstva.

Države članice lahko uporabijo točke (v) in (vi) le v posameznih primerih, kadar obstajajo tehtni razlogi, da se šteje, da skuša prosilec prikriti pomembne elemente, zaradi katerih bi bila verjetno izdana zavrnilna odločba, in če je imel prosilec vse možnosti – ob upoštevanju potrebe po posebnih procesnih jamstvih mladoletnikov brez spremstva –, da predstavi utemeljene razloge za ravnanje iz točk (v) in (vi), tudi s posvetovanjem s svojim zastopnikom;

(c) štejejo prošnjo za nedopustno v skladu s členom 33(2)(c), če država, ki ni država članica, velja za varno tretjo državo za prosilca v skladu s členom 38 pod pogojem, da je to v največjo korist mladoletnika;

(d) uporabijo postopek iz člena 20(3), kadar ima zastopnik mladoletnika pravno izobrazbo po nacionalnem pravu.

Brez poseganja v člen 41 države članice pri uporabi člena 46(6) v primeru mladoletnikov brez spremstva v vsakem primeru zagotovijo vsaj jamstva, določena v členu 46(7).