Pravočasno prepoznavanje
Prosilci za mednarodno zaščito so zaradi svojega negotovega statusa v tuji državi na splošno v ranljivem položaju. Nekateri prosilci potrebujejo dodatno posebno podporo, da se jim omogoči enakopravno sodelovanje v azilnem postopku. Deklica, ki je bila žrtev spolnega nasilja, bo o tem težko odkrito spregovorila v navzočnosti uniformiranega mejnega policista; oseba, ki je bila mučena, morda ne bo sposobna zagotoviti podrobnosti o svoji izkušnji zaradi posledic travme na njen spomin; prosilec z okvaro sluha morda ne bo sposoben slišati uradnika, ki vodi zadevo, in tolmača. Zato ti prosilci morda potrebujejo čas, podporo, storitve in pomoč, da učinkovito predstavijo svoj primer.
Odgovorni uradniki v prvih fazah stika s prosilci za mednarodno zaščito in vsi, vključeni v zadevni postopek, se morajo zavedati morebitnih posebnih potreb. Odkrite kazalnike in ugotovljene posebne potrebe je treba evidentirati čim prej ter jih sporočiti ustreznim organizacijam/uradnikom, da se zagotovijo potrebna jamstva in podpora.
Vprašanje pridržanja
Opozoriti je treba še na en splošni vidik, in sicer da se v okviru prenovljene direktive o pogojih za sprejem pridržanje uporablja le kot zadnja možnost v zvezi z osebami, ki iščejo mednarodno zaščito, in sicer le, če se izkaže za potrebno na podlagi posamične presoje vsakega primera in če ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov. V primeru pridržanja oseb s posebnimi potrebami je treba poleg tega upoštevati, da je treba zadovoljiti njihove posebne potrebe in da morajo nacionalni organi prednostno poskrbeti za njihovo zdravje, vključno z duševnim zdravjem ().
Brez poseganja v zgoraj navedeno orodje obravnava posebna jamstva, ki morajo biti vzpostavljena v primeru pridržanja prosilca s posebnimi potrebami.
Zasebnost/zaupnost
V celotnem orodju je poudarjen pomen evidentiranja in sporočanja informacij, pomembnih za prepoznavanje oseb s posebnimi potrebami. Poleg tega je treba opozoriti, da so lahko podatki, zbrani v tem procesu, osebni in/ali zaupni.
Zasebnost se nanaša na prepoved vmešavanja v osebne zadeve in osebne podatke neke osebe (npr. zakoni o varstvu osebnih podatkov).
Zaupnost se nanaša na obravnavo informacij. Kadar se informacije hranijo zaupno in so torej zaupne, jih je s pooblaščenimi organizacijami mogoče deliti le, če je to določeno v nacionalnem pravu. Izmenjane informacije so po obsegu omejene samo na informacije, ki jih zadevne strani potrebujejo pri opravljanju svojih funkcij. Če izmenjava informacij v pravu ni predvidena, mora imetnik informacij pridobiti soglasje posameznika, da lahko informacije posreduje drugi organizaciji (npr. osebni podatki, zaupani odvetniku, zdravniku ali psihologu, se na splošno ne smejo razkriti tretjim osebam brez izrecnega soglasja stranke/bolnika).
V skladu z nacionalno prakso je treba vzpostaviti zaščitne ukrepe glede zasebnosti in zaupnosti ter jih uporabljati pri upravljanju informacij.
Ko pridobite rezultate, lahko natisnete ali shranite poročilo v obliki datoteke pdf. Preden poročilo natisnete/shranite, lahko vanj neposredno vnašate opombe, vključno s sklicevanjem na zadevo ter opombami o prepoznavanju in/ali podpornih ukrepih. Opombe, ki jih vnesete, niso obdelane ali shranjene v spletno orodje in vanje ni mogoče posegati. Ko izvozite datoteko, bodo natisnjene hkrati s poročilom ali shranjene v njegovo različico v obliki .pdf.