V zvezi z nosečnostjo je mogoče, da drugi družinski člani ali druge osebe, povezane s prosilko, niso seznanjene s tem. Če je treba informacije o nosečnosti deliti z drugimi osebami, vključno z družinskimi člani, mora odgovorni uradnik zahtevati zavestno privolitev prosilke po predhodni seznanitvi.

Če je ustrezno, je treba upoštevati nacionalni mehanizem za napotitev in nacionalne smernice/prakse.  

Lahko se zgodi, da se po začetku postopka na meji/pospešenega postopka ugotovi trgovina z ljudmi. V takih primerih je morda ustrezno izvzetje iz postopka na meji/pospešenega postopka.

Lahko se zgodi, da se po začetku postopka na meji/pospešenega postopka ugotovi nosečnost. V takih primerih je morda ustrezno izvzetje iz postopka na meji/pospešenega postopka.

Postopek na meji in pospešeni postopek se ne uporabljata, razen če je mogoče v njunem okviru zagotoviti ustrezno podporo v zvezi s posebnimi potrebami prosilca (člen 24(3) direktive o azilnih postopkih (prenovitev)).

Azilni postopek mora potekati v skladu z nacionalno prakso in nacionalnim mehanizmom za napotitev. To lahko pomeni, da je določeno obdobje presoje, v katerem se azilni postopek lahko prekine ali zaradi katerega se lahko podaljša.

V skladu z nacionalno prakso in individualnimi okoliščinami prosilca se lahko prošnja za mednarodno zaščito obravnava prednostno (člen 31(7)(b) direktive o azilnih postopkih (prenovitev)) ali se njeni obravnavi nameni več časa.

V nekaterih družbah ženske na primer niso vključene v posle svojih soprogov in z njimi niso seznanjene ali pa morda niso vajene deliti osebnih informacij s tujci, zlasti če so nasprotnega spola. Te dejavnike je treba upoštevati pri oceni verodostojnosti.

V zvezi z vprašanji LGBTI prosilec morda na začetku ni izjavil, da je njegova prošnja povezana z njegovo spolno usmerjenostjo ali spolno identiteto. Razlog je na primer lahko, da prosilec prihaja iz kulture, v kateri se o teh temah sploh ne govori. Odgovorni uradnik mora upoštevati te dejavnike in zadevo obravnavati glede na vse dokaze ter v skladu s tem sprejeti odločitev. 

Poleg tega lahko prosilca pri opisovanju nekega dogodka ovira občutek sramu in krivde. Odgovorni uradnik ne sme pričakovati, da bo prosilec podrobno opisal izkušnjo nasilja, zlasti spolnega.